Nestabilnost valut se odraža na plemenitih kovinah

Dogajanje na trgu zlata in nafte ter razmerje med dolarjem in evrom, je v zadnjem času kar pestro. Poglejmo zakaj.

Veliko se govori o zelo slabem gospodarskem stanju nekaterih evropskih držav. Med njimi najbolj izstopajo Grčija, Portugalska, Španija in Italija ali države PIGS, kot so bile v medijih satirično poimenovane. Grčija ima kar 112,6 % javni dolg kar pomeni 300 milijard evrov, Porugalska kar 85 % in Španija 55 % javni dolg. To pomeni koliko ima posamezna država dolgov glede na njen bruto družbeni proizvod (BDP).

Poblematičen je tudi proračunski primanjkljaj. EU dovoljuje 3 % primanjkljaj, a 20 držav članic je ta odstotek preseglo (Grčija se nahaja pri 12 %, Španija pri 11,4 %, Portugalska pri 9,3 %, Slovenija pri 6,3 %).

Seveda je vse to razlog za padec vrednosti evra. Govorimo o ekonomsko najpomembnejših državah unije. Če gre njim slabo, se to posledično pozna celotnemu območju. In dejansko se ni okrepil dolar ampak se je pocenil evro. V bistvu ima dolar še precej večje težave, a o tem kdaj drugič.

To se odraža tudi na ceni zlata in nafte. V dolarjih je cena zlata kar stabilna (od decembra se vrti okoli 1.100 $), v evrih pa se je povzpela do rekordnih višin (preko 820 evrov za eno unčo zlata).

Ponovno bi na tem mestu poudaril pomen ohranjevalcev vrednosti, kot imenujemo plemenite kovine. V času nestabilnosti denarnih valut ali povišane inflacije, te surovine igrajo ključno vlogo saj ohranjajo vrednost našega premoženja.

Potuhnjeno delovanje inflacije

Inflacija se je pojavila z uvedbo papirnatnega denarja. Papir, ki mu je bila iz praktičnih razlogov umetno določena vrednost. Kot je zapisano v priročniku Evropske centralne banke, je papirnati denar še vedno zakonito plačilno sredstvo zgolj na osnovi vladnega odloka. Vse vredu in prav, če se s papirnatnim denarjem ne bi dogajale t.i. »legalne« zlorabe.

V zgodovini denarne politike poznamo pojem »zlati standard«. To pomeni, da je papirnatni denar v obtoku bil krit z zlatom in imel dolgo konstantno menjalno razmerje z zlatom. Zlata se ne da ponarejati ali tiskati, je v omejenih količinah, znamo približno oceniti koliko ga je in kot tako lahko ohranja realno vrednost.

Prijava izplačil iz skladov - NUJNO

Vsi, ki ste v koledarskem letu 2009 podali eno ali več izjav o izplačilih iz vzajemnih skladov (ne glede na to ali je bil ustvarjen dobiček ali izguba), morate nakasneje do 1.3.2010 na vaši davčni izpostavi oddati "Obvestilo z informativnimi podatki za izpolnjevanje popisnega lista vrednostnega papirja oziroma investicijskega kupona", ki ste ga od vaše družbe za upravljanje prejeli na dom.

V primeru nejasnosti se lahko obrnete name.

Ključna je ustrezna razpršitev

V teh dneh se je veliko govorilo o naši največji banki. Prvič je ustvarila izgubo, kar ni čudno, saj ima za kar 1,5 milijarde eurov terjatev do gradbincev in to predvsem na račun neprodanih stanovanj. In imamo naenkrat kar dva problema.

Na eni strani slovenski nepremičninski balon, ki se umetno vzdržuje s podaljševanjem kreditov gradbincem. Kupci pa stanovanj nočejo kupiti, ker so enostavno predraga. Na drugi strani pa seveda dolg banke, ki ga bomo morali seveda plačati mi, davkoplačevalci.

Posledično se logično vprašamo, kako pa je z našimi prihranki? Sicer nam trenutno še (do konca 2010) država jamči naše prihranke na bankah. Vendar ključni problem je realna vrednost tega našega premoženja. Na dolgi rok denar hitreje izgublja na svoji kupni moči kot rastejo obresti.

Rešitev? Ključno pri varčevanju je razpršitev našega premoženja glede na naše cilje in želje. Vsaka naložba ima svoje prednosti in slabosti. Časi so taki, da bomo vsi potrebovali osebni finančni načrt, če bomo želeli optimalno in mirno doseči zastavljene cilje v življenju.

Bodo razvijajoče rešile razvite?

Zdi se mi pomembno in potrebno, da se tokrat za trenutek ustavimo ob državah v razvoju in njihovem potencialu kot cilju naših naložb.

 

Predstavljajmo si dve podjetji na začetku recesije: prvo ima velik devizni presežek, drugo pa je do vratu zakreditirano. Katero podjetje mislite, da bi lažje prebrodilo krizo? Gotovo tisto, ki je imelo ustvarjene presežke. Podobno lahko danes primerjamo razviti zahodni svet, kjer z zadolževanjem izrazito izstopajo ZDA in na drugi strani recimo Kitajska, ki razpolaga z ogromnimi deviznimi rezervami in je njena ekonomija mnogo manj prizadeta, ker se za reševanje trenutne krize ni rabila zadolževati. Tako je v svetu v gospodarski aktivnosti med razvitimi in razvijajočimi gospodarstvi velika razlika. Pa poglejmo nekaj dejstev, kam ti presežki dejansko gredo.

• Vemo, da je gonilo gospodarstva in nek pokazatelj ravoja potrošnja v posamezni državi (koliko državljani zapravimo, da lahko podjetja proizvajajo). Medtem, ko v ZDA beležijo velik upad potrošnje in jo trenutno država umetno vzpodbuja je ta na Kitajskem stabilna in počasi narašča. Samo poglejmo izdelke, ki jih kupujemo, od kod izvirajo – »MADE IN CHINA«. S tem tudi mi nehote pospešujemo njihov napredek.
• Kitajska je tudi v 2009 ostala največji avtomobilski trg na svetu (prodaja avtomobilov se je v zadnjih 5ih letih skoraj početverila, v Indiji in Braziliji skoraj potrojila – v Sloveniji pa se je pred krizo višala za okoli 4 % letno).
• Kitajska je postala največji trgovski partner Brazilije in po 70ih letih zamenjala ZDA.
• Vsak mesec se iz Kitajskega podeželja v mesta preseli nekaj milijonov ljudi, kar seveda pomeni nova delovna mesta, stanovanja, večja potrošnja, ... (samo uporaba mobilnih telefonov se vsako leto poviša za 75 %) – mesta rastejo got gobe po dežju.
• Kitajska je pred kratkim napovedala poskusno uvedbo električnega javnega prevoza v 13 največjih mestih (uvajanje ekološko sprejemljivejšega vira energije).
• Po zadnjih analizah Mednarodnega denarnega sklada, je bila gospodarska rast v 2009 na Kitajskem 9 %, v Indiji 7,5 %, za primerjavo z 1-2 % v EU in ZDA. Tudi napovedi za naslednja leta so za Kitajsko med 8-10 % in 7-8 % za Indijo. Ekonomija Kitajske bi naj tako do leta 2027 dohitela ZDA.

Ni težko ugotoviti, da se počasno ukrevanje gospodarstva dogaja pod vodstvom Kitajske in ostalih držav v razvoju. Vse tudi kaže na to, da bodo trgi v razvoju tudi v prihodnje rasli hitreje od razvitih držav in bodo motor gospodarske rasti.

To je le nekaj dejstev, da teh trgov gotovo ne smemo spregledati, ampak jih moramo vključiti v lasten portfelj. Sploh če smo v fazi gradnje premoženja. Seveda gre za negotove in nestabilne trge in bi bilo zelo rizično staviti celotno premoženje v te trge. S postopnim in mesečnim varčevanjem pa lahko sebi v prid izkoristimo občasne korekcije in s tem premoženje še dodatno nadgradimo.