Nestabilnost valut se odraža na plemenitih kovinah

Dogajanje na trgu zlata in nafte ter razmerje med dolarjem in evrom, je v zadnjem času kar pestro. Poglejmo zakaj.

Veliko se govori o zelo slabem gospodarskem stanju nekaterih evropskih držav. Med njimi najbolj izstopajo Grčija, Portugalska, Španija in Italija ali države PIGS, kot so bile v medijih satirično poimenovane. Grčija ima kar 112,6 % javni dolg kar pomeni 300 milijard evrov, Porugalska kar 85 % in Španija 55 % javni dolg. To pomeni koliko ima posamezna država dolgov glede na njen bruto družbeni proizvod (BDP).

Poblematičen je tudi proračunski primanjkljaj. EU dovoljuje 3 % primanjkljaj, a 20 držav članic je ta odstotek preseglo (Grčija se nahaja pri 12 %, Španija pri 11,4 %, Portugalska pri 9,3 %, Slovenija pri 6,3 %).

Seveda je vse to razlog za padec vrednosti evra. Govorimo o ekonomsko najpomembnejših državah unije. Če gre njim slabo, se to posledično pozna celotnemu območju. In dejansko se ni okrepil dolar ampak se je pocenil evro. V bistvu ima dolar še precej večje težave, a o tem kdaj drugič.

To se odraža tudi na ceni zlata in nafte. V dolarjih je cena zlata kar stabilna (od decembra se vrti okoli 1.100 $), v evrih pa se je povzpela do rekordnih višin (preko 820 evrov za eno unčo zlata).

Ponovno bi na tem mestu poudaril pomen ohranjevalcev vrednosti, kot imenujemo plemenite kovine. V času nestabilnosti denarnih valut ali povišane inflacije, te surovine igrajo ključno vlogo saj ohranjajo vrednost našega premoženja.