Nevarnost radioaktivnosti

V sredini meseca aprila se je tudi letos v Ljubljani odvijal sejem Kapital. Dogodek, ki je namenjen financam, gospodarstvu in varčevanju. Nekaj zanimivih utrinkov bi želel deliti tudi preko bloga.

Kljub nekaterim pozitivnim kazalcem kriza še zdaleč ni mimo, zato previdnost ni odveč. V vsaki krizi se skrivajo tudi lepe priložnosti. Težava pa je v tem, da smo postali previdnejši, kar lahko pomeni, da ne bomo izkoristili priložnosti ali pa nas ta zadržanost lahko tudi drago stane.

»Največja težava je danes za ljudi, ki ne varčujejo oz. varčujejo narobe,« komentira aktualno zgodbo okoli pokojninske reforme mednarodni neodvisni premoženjski svetovalec Bojan Pravica in dodaja, da »je nujno špekulirat, če želimo pokriti pokojninsko vrzel«. Špekuliramo namreč v vsakem primeru. Tudi na banki, ker tam tvegamo, da inflacija ne bo višja od obresti. Kakšna pa je bila realna inflacija? Na to si lahko vsak odgovori sam z razmislekom, koliko smo nekoč za 5.000 SIT dobili v trgovini in koliko dobimo danes v protivrednosti približno 20 €. So torej naši prihranki na banki v tem času ohranili vrednost ali so jo izgubili, če smo varčevali na recimo 3,25 %?

Pa obveznice? Državne obveznice razvitih in »varnih« držav Nemčije, Francije, Velike Britanije ter Švice z 10-letno dospelostjo so v povprečju naredile okoli 3 % letni donos.

Po nekaterih podatkih bi naj evro v »svojem življenju« izgubil že okoli 55 % svoje realne vrednosti. To pomeni okoli 6,8 % na letni ravni. Torej so nam vse naložbe, ki so ustvarjale nižji donos, prinašale realno izgubo in niso ohranjale vrednosti našega premoženja.

Temu lahko rečemo tudi realna inflacija, ki ima veliko skupnega z radioaktivnostjo? Ne vidi se je, nima vonja, ne okusi se je in je popolnoma neslišna, njeni učinki pa so katastrofalni.

K naši naložbeni zadržanosti veliko prispevajo negativne dnevne informacije. Zato bom v naslednjih komentarjih pisal predvsem o nekaterih priložnostih, ki jih svojim strankam priporočam.