Evropske banke pod drobnogledom

Med tem, ko naša največja banka sklepa nove visoke kreditne posle in se s tem dodatno zadolžuje, so bili včeraj (23. 7. 2010) objavljeni rezultati obremenitvenih oz. stresnih testov evropskih bank, kjer se je naša NLB odrezala precej slabo (razumljivo ne po mnenju vseh).

Preverjenih je bilo 91 bank, od teh jih 7 ni opravilo testa: nemška banka Hypo Real Estate, pet španskih bank in ena grška. Nova ljubljanska banka se je po količniku temeljnega kapitala znašla povsem na repu, v družbi španskih, grških, irskih, italijanskih in nemških bank. Zanimivo je, da smo se po ocenjevanih merilih, kot poroča STA, znašli v družbi bank tistih držav, o katerih (razen Nemčije) se že precej glasno govori, da so v velikih težavah (dolgovi, brezposelnost, morebiten bankrot, povišane obresti, znižane bonitetne ocene, …).

Vendar naš minister za finance ostaja zadovoljen in ne vidi razloga za skrb, saj imamo v Sloveniji še vedno ugodno finančno sliko. Skoraj v isti sapi pa dodaja, da če bo potrebno in bi bila zaradi »nepričakovanih šokov« ogrožena solventnost banke, bo priskočila na pomoč država.

Kaj torej: testi so bili zadovoljivi, a vseeno je dobro imeti pripravljen rezervni načrt!?! Izkazalo se je namreč, da bi ob upoštevanju dodatnih neugodnih posledic deželnega tveganja le za las ujeli količnik potrebnega kapitala banke.

Ne samo, da se je naša največja banka znašla v družbi najmanj stabilnih bank v EU in bi v primeru slabših razmer morala vskočiti država, banka potrebuje tudi dodaten kapital. Kaj nam je torej storiti? Panika gotovo ni potrebna, saj se čez noč ne bo veliko zgodilo. Dolgoročneje pa velja razmisliti kako varne so resnično naše denarne naložbe.

Cene so se višale tudi v »dobrih« časih

Banka za mednarodne poravnave – BIS (centralna banka centralnih bank) v svojem zadnjem poročilu ugotavlja, da so industrijsko razvite države na skorajda nepovratni poti v bankrot. Težave s katerimi se soočajo so večje, kot to kažejo uradni podatki o javnem zadolževanju. Rezultat tega bodo nižji javni prihodki in višji odhodki. Najhujše stanje pa je v Franciji, na Irskem, v Španiji in seveda v ZDA.

Na prvi pogled se sicer to nas ne tiče. Pa vendar, če pomislimo kakšne posledice bi vsi ti dogodki lahko imeli na naše denarnice in naše prihranke, ne smemo ostati ravnodušni. Praktično nihče več ne dvomi, da je pred nami obdobje povišane inflacije. Tudi švicarska centralna banka je okrepila svoja pričakovanja rasti inflacije v letu 2010 in 2011.

V zadnji številki Mojih financ (št. 6, junij 2010) so k članku »Naj vas nizka inflacija ne zavede« pripeli zelo zgovorno grafiko (glej sliko). Naslikanih je nekaj izdelkov, ki jih redno uporabljamo na našem jedilniku ali v gospodinjstvu in njihove podražitve/pocenitve v zadnjih 10ih letih. In ti podatki vsekakor niso za zanemariti. Vidimo, da se je recimo žemlja podražila za kar 133 %, bencin 78 %, alpsko mleko za 43 %, itd. Vse te podražitve so se zgodile v dobrih časih, ko svet niso pretresale nadloge kot je recesija in finančna kriza. Vprašanje, ki se postavlja je, kako se bodo cene obnašale sedaj, ko se nahajamo sredi kriznega obdobja?

Težave Španije in zakaj je prišlo do korekcije cen plemenitih kovin navzdol?

Razlogov je več. Španiji je uspelo prodati za 3,5 milijarde evrov državnih obveznic, da s tem pokrije del svojih dolgov. Posledično se je zaradi dobrih novic o pozitivnem reševanju španskega dolga okrepila tudi vrednost evra. Na nek način se je med vlagatelji ustvarilo pozitivno vzdušje o počasnem okrevanju evra. Vendar, so pred nami res boljši časi?

Morda za kratek čas, nekaj tednov, mesecev. Po poročanju 24ur.com (http://www.moj24ur.com/novice/gospodarstvo/dodatno-zadolzevanje-spanije-z-obveznicami.html) je sicer slišati, da »v zadnjem času krožijo novice, da bi Španija od EU utegnila potrebovati med 200 in 250 milijarde evrov pomoči«. Glede na ta podatek so prodane obveznice le kaplja v morje. Dolg te države še zdaleč ni odpravljen. Ocenjen je na vsaj 4-kratno vrednost potrebne pomoči o kateri poroča 24ur. Njen »javnofinančni primanjkljaj znaša 11,2 % bruto družbenega proizvoda« od dovoljenih 3 % (glej sliko), ki jih je postavila EU (glej Zakaj želi zahod pomagati Grčiji). To je tudi razlog, da Španija uvaja varčevalne ukrepe, katerim nasprotuje prebivalstvo tudi na vedno pogostejših stavkah in demonstracijah.

Kako naprej?

Časi so zelo negotovi. Kot vlagatelji občasnim pozitivnim intervalom ne smemo nasesti. Kriza še zdaleč ni mimo. Previdnost in skrb za naše premoženje sta nujna. Kot neodvisni premoženjski svetovalec opažam, da bo v naslednjih letih najtežje ohranjati realno vrednost premoženja. Kaj šele, da bi ustvarjali dobičke!?!