Obveznice so bomba

V zadnjem času veliko poslušamo o dokapitalizaciji: NLB, NKBM, tudi države. To preprosto pomeni, da banke in država nimajo dovolj denarja. Potrebujejo svež kapital. Kaj storiti? Finančni sistem ima prekanjeno varovalko. Na trg dajo obveznice, t.i. dolžniški papir. Prodati skušajo PAPIR. Papir z obljubo, da, če jim posodite denar za določeno obdobje, oni ponudijo obresti. Z drugimi besedami, najamejo kredit in kupec je ponavadi lahko kdor želi. Država postane vaš dolžnik.

Poglejmo nekaj primerov.

Letos, 10. januarja je Republika Slovenija izdala obveznice v višini 1,5 milijarde evrov in dospelostjo 10 let. Letni obljubljeni donos bo 4,375 %. Med »glavne organizatorje nove izdaje obveznic RS« sodi poleg Deutsche Bank in NLB tudi Goldman Sachs, banka, ki je dolga leta skrivala dejansko stanje v Grčiji. Glavni kupci pa so postali francoski, nemški, britanski in slovenski upravljavci obvezniških skladov s 55 %, sledijo banke s 26 %, zavarovalnice z 12 %, pokojninski skladi s 3 %, itd.

Med tem je zahtevana donosnost grških obveznic narasla na skoraj 20 odstotkov. Grčija mora torej trenutno plačevati 20 odstotne obresti za svoj dolg. Glavna kupca sta bili Nemčija (Deutsche bank) in Francija.

V začetku preteklega meseca je obvezniške trge vznemirila novica, da je Pimco, največji sklad obveznic na svetu, povsem razprodal ameriške obveznice. Treba je vedeti, da so ZDA dolga leta svoje »bolne« nepremičninske naložbe (to je tudi bil izvor sedanje krize) prodajali kot lepo donosne obveznice. Glavni kupci so bili zlasti zahodna Evropa, Kitajska in Japonska. S hipotekarnim pokom v ZDA je prišla na dan tudi vsa gniloba in praznina danih obljub po varnem donosu. Posledice nosi ves, zlasti razviti svet.

Ne glede kdo izda obveznice, kupci so vedno bolj ali manj isti. To kaže na to, kako je ta trg povezan in nima nobene realne podpore in vrednosti. Države in banke podpirajo druga drugo. In ko bo ponovno počilo v enem delu sveta, se bo zaradi te prepredenosti zatresel cel svet. Nekateri to prepoznavajo in odprodajajo oz. ne želijo imeti obveznic. Precej je tudi že opozoril, da bo obvezniški balon naslednji, ki bi utegnil počiti. To bi imelo neslutene posledice za vse, ki posedujejo obveznice: obvezniški skladi, banke, zavarovalnice (klasična življenjska zavarovanja), pokojninski skladi ter fizični vlagatelji.

Na deviznih trgih in na celotnem svetovnem finančnem sistemu stojimo pred odločilnimi spremembami. Je naše premoženje primerno zaščiteno pred posledicami teh reform?