Od denarnega sistema moramo k realnim naložbam

Nam, ob meji živečim, je bila sosednja Avstrija vedno zgled. Kot otrok se spomnim, da smo v njihovih trgovinah prejeli tisto, kar pri nas ni bilo možno dobiti. Izbira oblačil, tehnike, smučarske opreme, … je bila prek meje vedno daleč boljša od te pri nas. To se je danes nekoliko spremenilo, čeprav je še vedno slišati mnenja, da je kvaliteta izdelkov v Avstriji še vedno boljša kot pri nas, »na Balkanu«. O železnicah in cestah pa ne rabim izgubljati besed. Od nekdaj imajo oboje zelo urejeno in pravi užitek se je voziti po cestah prek meje. Tu je še menjava nekdanjih ničvrednih dinarjev za devize, tudi šilinge.

Naši sosedje so nam za zgled tudi, ko primerjamo življenje tam in tukaj. Najbolj zanimiva je primerjava plač. Če v Sloveniji zaslužimo okoli 1.500 € bruto, je v Avstriji povprečna bruto plača skoraj 2.800 €.

Je pa vsaj eno področje, kjer smo Slovenci na boljšem: državni dolg. V povprečju Avstrijec dolguje dobrih 25.000 € (210 milijard), Slovenec 11.000 € (22 milijard). Dolg sosede tako znaša 72 % BDPja oz. od tega, kar država zasluži. Po poročanju časnika Finance pa bi naj bil dolg Slovenije kar 63 % (in ne 42 %, kot to poroča ministrstvo za finance).

Danes vsi vplivni radi govorijo, kako se bo dolg vrnil (tudi tisti, ki ga mi namenjamo Grčiji, Irski, Portugalski, …). Zanimalo me je, kako je gospodarsko dobro stoječa država kot je Avstrija, vračala dolg v svoji zgodovini. Našel sem graf, ki prikazuje gibanje javnega dolga Avstrije od leta 1970. Grafika je izredno zanimiva. Kar 30 let se je dolg zviševal in le 12 let zniževal. Dolg se je v teh letih povišal za kar 4 krat (400 %) in se v celotnem obdobju znižal za le slabih 15 %. In to v časih, ko je bila gospodarska rast po celotni Evropi izredno lepa. Dolg seveda še narašča! In če sem nesramen, v Avstriji se vsaj vidi kam je šel sposojeni denar, kaj pa se vidi pri nas, poleg dolga?

Sprašujem se, le kako za Božjo voljo, se bo dolg vrnil v teh letih, ko je gospodarska kriza vedno globlja, dolgovi nenormalno hitro naraščajo do vratolomnih višin, finančni sistem je vedno bolj nestabilen, napoveduje se propad bank, slišijo se govorice o nestabilnosti dolarja in evra, inflacija narašča, posledično se dražijo surovine, propadajo podjetja, brezposelnost je v rekordih v skoraj vseh razvitih državah, …, skratka, optimistični so le še politiki, ker to morajo biti.

Recimo: kriza se danes zaključi. Dolg držav in podjetij bo ostal v rekordnih višavah. Dolg je nekriti papirnati denar. In kmečka logika mi govori, da je naš denar zato zelo zelo načet, razvrednoten. Tudi naši prihranki so s tem vedno bolj razvrednoteni. Zato je nujno potrebno, da naše prihranke iz denarnih naložb (denar, obveznice) preusmerimo v realne naložbe. Drži, ob teh naložbah prejmemo zagotovljene obresti, a te še zdaleč niso tako visoke, kot je realna inflacija. Te pa še niti nismo prav začutili. Nekoč smo menjavali v devize, teh danes ni in na srečo imamo tudi danes alternative …