Varčevanje v drugem stebru ne ohranja realne vrednsoti

»Če bi moški, star 30 let, vsak mesec do upokojitve (do 65. leta starosti) za dodatno pokojnino plačeval premijo 50 evrov, bi ob predvidenem štiriodstotnem letnem neto donosu privarčeval 44.922 evrov. To pomeni, da bi lahko do smrti prejemal rento v višini 226 evrov.«

Ta izračun sem danes prebral na Zurnal24.si. Članek govori o pokojninski reformi in kako bo možno pri varčevanju v drugem stebru izbrati različno rizične naložbe. Izračun drži. Problematičen pa je donos. Kaj mi koristi 4 % donos pri varčevanju za pokojnino (torej na dolgi rok), če pa je realna inflacija višja od 4 %, morda celo za 2-3 krat višja?

Na tem mestu pa moram pohvaliti članek. Dodajo namreč mnenje Zveze potrošnikov Slovenije. Ti svetujejo, da moramo »pri vsakem izračunu varčevanja poleg nominalnih donosov upoštevati tudi inflacijo, vstopne in izstopne stroške ter provizijo, ki jo zaračunajo ponudniki«. In naj dodam svoj izračun. Ob samo 4 % inflaciji (isti kot je predviden donos v izračunu), bi bila realna vrednost privarčevanega denarja po 35 letih varčevanja le 11.402,62 €. Realno torej skoraj štirikrat manj. Prejemali sicer bi rento v višini 226 €, a to pomeni današnjih okoli 70 €.

Zato je ključno, da pri varčevanju, zlasti na dolgi rok, izberemo naložbe, ki bodo ohranjale realno vrednost. Denarne naložbe je v teh časih gotovo ne. Mednje sodi tudi t.i. drugi steber, kot ga poznamo danes. 95 % ljudi, ki varčujejo v tem stebru, sami ne vplačujejo dodatne premije. »Individualnih vplačil je tako malo, ker olajšave trenutno niso dovolj stimulativne, drugi razlog pa je, da so v drugem stebru zanič produkti, ker so čisto preveč konservativni,« je kritičen ekonomist Aleš Berk Skok. Varčevanje v drugem stebru nam ne ohranja realne vrednosti prihrankov. Prostovoljno dodatno zavarovanje si samih plačuje le 25.411 ljudi.