Kriza nič drugačna od tistih v preteklosti

Gospodarske oz. finančne krize niso nič novega. V zadnjem stoletju jih je bilo zelo veliko – težko je sploh oceniti koliko. Krize so različno izrazite. Nekatere so omejene le ne določeno državo ali regijo, močnejše prizadenejo cel kontinent, zgodi pa se tudi, kot tokrat, da kriza zajame ves svet. Tako smo imeli krize v Latinski Ameriki – Brazilija, Argentina, Čile, Mehika, … ali v Aziji – Indonezija, Malezija, Koreja, Vietnam, Japonska, … ali v Evropi – Islandija, Irska, Švedska, … ali v Rusiji, itd.

Praktično vse omenjene krize pa imajo skupni imenovalec. Vse so izvirale iz prevelikega pohlepa. Želje po ustvarjanju več in več. Skoraj brez pomisleka, da gospodarstva ne morejo rasti v nedogled. Za primer vzemimo Japonsko v 90ih letih. Nepremičnine okoli glavnega trga v Tokiju so bile vredne toliko kot vse nepremičnine v celotni zvezni državi Kalifornija v ZDA. To vendar ne zdrži nobena matematika kaj šele logika! Japonska ima po streznitvi še danes težave, njen dolg je najvišji na svetu, obresti na bankah ni.

Za ustvarjanja boljšega standarda potrebujemo kapital. Ker je realnega kapitala premalo oz. se ga hitro porabi za sprotne investicije, je potrebno iskati druge vire – kredite. Vse v redu in prav, dokler se kredite da odplačevati. Vendar zaradi vse večjega zakreditiranja podjetij morajo biti jamstva bank, centralnih bank in na koncu države, vedno večja. Jamstva pa pomenijo tudi nov denar, na novo natisnjen oz. umetno ustvarjen, iz nič. Zaradi povečane količine denarja v obtoku vrednost tega seveda pada. Posledično se to pozna na vedno višjih obrestih in obrokih za odplačilo kreditov. Teh pa mnogi ne morejo odplačevati. Trpijo podjetja, trpijo gospodinjstva (hipoteke) in posledično trepetajo banke in države, ker se zmožnost odplačevanja zmanjšuje.

Ko plačilna nesposobnost postane vsesplošen problem, kot danes v Grčiji, na Irskem in v kopici drugih državah, se zamaje sistem. In tu se nahajamo danes. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble tako danes verjame, da se Grčija nahaja tik pred bankrotom. Dolgovi so, sredstev za poplačilo ni. Odpisi dolgov, bankroti in podobni scenariji, so neizogibni. Ne glede na rešitev pa takšna kriza in njeno reševanje potisne gospodarski razvoj za 10 ali celo več let nazaj. To se je dogajalo in se bo tudi tokrat.

Najbolj bodo to občutili navadni smrtniki, skoraj nič krivi. Imajo prihranke na bankah, ki so vedno manj vredni, a se tega prepozno zavedo. Bojim se, da tokrat ne bo nič bolje. Bo pa hudo. Morali se bomo pripraviti tudi na najhujše. Rešiti sebe, svojo družino in svoje premoženje.