Švica je ukrepala. Centralna banka je postavila zgornjo menjalno mejo pri 1,2 franka. Posledično je frank takoj nekoliko zdrsnil. Evro je v zadnjem tednu izgubil skoraj 4 % v primerjavi z dolarjem (USD), ta pa proti švicarskemu franku (CHF) okoli 8 % v zadnjem mesecu. Evro je torej v zadnjem mesecu postal šibkejši za več kot 10 %. Prava mala kriza za ljudi, ki prisegajo na »varne« naložbe.
Na drugi strani pa so švicarski ekonomisti že dlje časa ugotavljali, da je frank premočan. Zaradi tega trpi švicarsko gospodarstvo. Število turističnih nočitev se je letos zmanjšalo za 5 %, ker so se storitve v primerjavi z Evropo precej podražile. Seveda cen niso dvignili Švicarji, za njih so ostale nespremenjene. Evro je postajal vse manj vreden in ob menjavi je bilo potrebno za isto količino frankov odšteti vse več evrov. To se je npr. najbolj poznalo kreditojemalcem, ki so v preteklosti jemali ugodne kredite vezane na švicarski frank. S tem, ko je evro izgubljal na vrednosti, je postajal frank vse močnejši in posledično je bilo potrebno za obrok odšteti vedno več evrov.
Zaradi močnega franka pa se je povišalo povpraševanje varčevalcev v švicarskih frankih. Pri nas na bankah smo sicer lahko prejeli okoli 1 % letne obresti, a smo kljub temu profitirali več kot 15 % v enem letu – toliko je namreč evro izgubil proti franku.
Švicarji so torej morali ukrepali. To so počeli že nekaj časa, saj so v »treh etapah povišali količino denarja v obtoku iz 30 milijonov na 200 milijard frankov, kar predstavlja več kot tretjino švicarskega gospodarskega priliva,« kot piše današnji Der Spiegel.
Toliko torej o varnosti valut. Tudi najmočnejša valuta na svetu to ne sme biti, če želi ostati del pokvarjenega finančnega sistema. Zgodba se seveda tu ne bo zaključila. S tem bomo varčevalci le izgubili najbolj očitno merilo, kako naš denar vedno bolj izgublja na vrednosti. Vendar brez skrbi. Še vedno imamo tu surovine, ki ostajajo realni pokazatelj stanja papirnatih valut. Teh pa finančni guruji ne bodo mogli nadzirati. Več o tem prihodnjič …