Velika Islandska kriza

Islandija ima 320.000 prebivalcev. Njihov BDP znaša 10 milijard evrov (slovenski 35 milijard). Dežela ima visoko raven demokracije. Imela je nizko brezposelnost in malo dolga. Zeleno energijo so proizvajali sami, prav tako hrano, zdravstvo je funkcioniralo, šolstvo je bilo na visokem nivoju, malo kriminala, družinam prijazna dežela.

Leta 2000 je država dovolila vstop tujega kapitala. Posledice so bile katastrofalne. Najprej na okolju (izraba aluminija in geotermalne energije). Sodobne obrate so tujci začeli graditi v čudovitih naravnih okoljih. Istočasno so privatizirali tudi 3 največje državne banke. Prišlo je do velike finančne deregulacije. Vajeti so prevzele finance, finančni guruji. Državne banke, ki so delovale le znotraj države, so v tujini najele za 120 milijard dolarjev kreditov – 10 kratna vrednost celotnega gospodarstva Islandije. Denarja je bilo preveč. Borzni indeks se je dvignil za 9 kratno vrednost, cene hiš so se podvojile, banke so pokupile podjetja v Londonu, njihovi lastniki so živeli na velikih nogah (jahte, draga stanovanja, letovanja). Vse to na podlagi kreditov.

Revizijo so opravljaje ameriške agencije – odkrile niso nič. Bonitetna ocena Islandije je rasla. Državo so hvalili. Zdelo se je, da je vse v najlepšem redu. Podkupljena je bila tudi vlada.  

September 2008. Ulice so polne ljudi, demonstrirajo. Nezaposlenost se je potrojila v pol leta, gradbišča so obstala, islandska krona je izgubila 85 % vrednosti glede na evro, javni dolg je znašal 900 % BDP, vsak Islandec je Britancem in Nizozemcem dolgoval osupljivih 20.000 evrov. Vladni regulatorji so obstali, naredili niso ničesar. Tretjina finančnih regulatorjev je delala za banke (bila podkupljena).  

Ljudje so ukrepali. Vrgli so vlado, guvernerja centralne banke in se uprli plačevanju tujih dolgov. Zahtevali so ureditev razmer. Danes, po 3 letih se zdi, da jim je uspelo. Povišali so izvoz, turizem cveti, banke so rešene.

Vam je opisana zgodba kaj poznana?