Rešitev ostaja staro pravilo: trojna razpršitev

Stari Judje, mormoni in scientisti so skozi stoletja razvili zelo uporabno tehniko ohranitve premoženja. Ves čas si prizadevajo, da imajo premoženje v grobem razpršeno na 3 dele: nepremičnine, surovine in vrednostne papirje.

V nepremičnini ponavadi živimo, če imamo okoli še vrt ali posestvo, je lastnina še toliko bolj vredna. V najhujših časih si lahko pridelamo tudi svojo hrano.

Med surovine sodijo seveda tudi fizične oblike plemenitih kovin: zlato in srebro. Ker vedno v kriznih časih so se kovine izkazale za najboljši denar. Zlato in srebro se je dalo vedno zamenjati za drugo blago ali hrano. V mnogih državah po svetu lahko danes že kupujeta z zlatom. Tudi diktator Gadafi je želel uvesti zlati denar in zahod prisiliti v trgovino z denarjem z realnim kritjem, kar dolar nikakor ni. Libija v teh poizkusih ni edina.

Vrednostni papirji pa so delnice, vzajemni skladi, razni opcijski posli in tudi denar, ki ga imamo na banki. Torej naložbe, ki so le navidezne, niso oprijemljive.

Ne glede na krizo, del tako razpršenega premoženja vedno pridobiva na vrednosti oz. ohranja realno vrednost. Trenutno so na udaru nepremičnine in vrednostni papirji, svoj potencial pa kažejo surovine (z izjemo vmesnih korekcij). Z reformo finančnega sistema se bodo karte ponovno premešale. Nekaj surovinskih naložb bo potrebno odprodati in zamenjati za druge naložbe, ki bodo takrat aktualne. Vendar je do časov, ko bodo kovine precenjene še kar nekaj časa.