Slovenci zaupajo bankam

Večina Slovencev verjame, da so sredstva v banki varna. Testi so namreč pokazali, da kar 71 % Slovencev ne razmišlja o dvigu denarja iz bank. Podatki Banke Slovenije (BS) kažejo, da imamo Slovenci okoli 41 milijard prihrankov, od tega samo na bankah med 15 in 16 milijardami. V zadnjih letih je tudi opaziti porast prihrankov v bankah.

Finančni minister Šušteršič pravi, da so v naši največji banki opravili najkompleksnejši test v zgodovini Slovenije. NLB ponovno (in zaenkrat) potrebuje 450 milijonov € pomoči do letošnjega septembra. V isti sapi pa dodaja, da naše banke ne bodo potrebovale mednarodne pomoči, želijo pridobiti zasebne vlagatelje. Nam bo uspelo?

Medtem pa je svetovni bančni sistem globoko v krizi. Bonitetna hiša Moody's, ki ocenjuje kvaliteto bank, je znižal bonitetno oceno za eno največjih evropskih bank - Deutsche bank. Napovedujejo znižanje ocene tudi švicarskim bankam. Španija je zaprosila za mednarodno pomoč 100 milijard evrov, a test je pokazal, da zaenkrat potrebujejo najmanj 270 milijard evrov.

V veliko evropskih državah je opaziti povišane izstope varčevalcev iz bank (bankrun): Grčija, Španija, Italija, Irska, ... V Nemčiji so pripravili koncept, da bi v primeru »bankruna« bilo za vsakega Nemca na razpolago 2.000 evrov (vsak Slovenec ima v povprečju na banki okoli 7.500 evrov). V Franciji je potrebno dvig predčasno napovedati, podobno tudi pri nas. Bank of Italy je za en mesec dovolila t.i. »bankholidays« za eno od spletnih bank »ne da bi o tem obvestila varčevalce,« lahko beremo v novički na spletu. Kupca za svoje banke iščejo tudi Avstrijci (Volksbank so denimo že kupili Rusi).

Izpadli predsedniši kandidat v ZDA, Ron Paul, je izjavil, da so papirnate državne valute katastrofa, predlaga ukinitev FEDa (mednarodnega denarnega sklada). Nekdanji šef FEDa – Alan Greenspan je celo izjavil, da je »evro napačna poteza«. Gre torej za pritisk anglo-ameriškega sveta proti Evropi.

Sprašujem se, če bomo ponovno zamudili vlak, kot smo ga v letih 2007/08 s prodajo delnic? Država sicer jamči za vloge na bankah. A kako lahko država, ki ima prihodkov iz davkov okoli 7 milijard evrov jamči za vloge na bankah v vrednosti prek 15 milijard? Preprosto: zapisano na papirju. Narod pa mirno spi.

Spoštovani ekonomisti pričakujejo »največjo bančno krizo vseh časov«. Nihče ne ve, kaj se bo v resnici zgodilo. Konca sveta gotovo ne bo. Svet je skozi podobne krize že šel. A vedno so težo bremen nosili navadni smrtniki. Tudi tokrat ne bo moglo biti drugače. Krizo pa bo najbolj občutil najštevilčnejši in delaven srednji razred. Po mojem prepričanju Slovenci še zdaleč nismo zadostno razpršili svojega premoženja. V povprečju imamo okoli 40 % premoženja na bankah. Za krizne čase je to absolutno prevelika številka. Ste vi že ustrezno razpršili svoje premoženje?

Datumi, ki bodo pustili posledice na kapitalskih trgih

Svet budno spremlja kaj se dogaja v vrhovih posameznih držav in finančnih velikanov. Vsaka, še tako majhna novica, pusti posledice tudi na finančnih in kapitalskih trgih. S 1. junijem smo bili tako priča uvedbi trgovine med Japonsko in Kitajsko brez ameriškega dolarja, prvič v zgodovini. Delnice po vsem svetu so padle, zlato in srebro sta poskočila.

Včeraj je zasedal vrh ECBja (Evropske centralne banke). Novica, da bi ponovno znižali obrestne mere, je za nekaj ur opazneje dvignilo cene zlata.

Pred nami je še nekaj napovedanih dogodkov, ki bodo puščali večje ali manjše posledice:

-         17. junij – nove volitve v Grčiji

-         20. junij – zaseda FED

-         28. junij – srečanje vrha EU

-         november – predsedniške volitve v ZDA

Razmere v svetu so zelo nestabilne in trgi zelo občutljivi. Če že samo informacije tako močno vplivajo na razvoj dogodkov, kako bodo vplivali šele dogovori teh srečanj, ki bodo imeli dolgoročne učinke? Za King World News je 40 letni veteran Don Cox, ki pri finančni skupini BMO upravlja 538 milijard $ sredstev izjavil, da si Evropa aktivno prizadeva za uvedbo z zlatom zavarovanih obveznic. 

Po njegovih besedah je pripravljena formula, po kateri bi država z dolgom nad 60 % BDPja (meja, ki jo je določila Maastrichtska pogodba) tega pokrila z zlato evro obveznico. Države, ki bi dobile to evro obveznico, bi za to zastavile svoje deleže zlata. Z vrha nemške Bundesbanke komentirajo, da »ne bomo uporabili kreditne kartice Nemčije za odplačilo dolgov tistih, ki so zapravili preveč«. Imeli bi garancijo zlata.

Seveda je veliko vprašanje, če se bo to res zgodilo, ker države ne bodo želele zastaviti svojega zlata. Dejstvo pa je, da se rešitve iščejo. Scenarijev za izhod iz krize je veliko. Ne glede na rešitev, bo vsaka odločitev imela velik vpliv na razvoj finančnih in kapitalskih trgov. Mi, kot varčevalci, pa se moramo na te spremembe kar najbolje pripraviti.

Alea iacta est

Z današnjim dnem (1. junij 2012) sta Kitajska in Japonska začeli z direktnim trgovanjem v lastnih valutah – yuanom in jenom. Največji ekonomiji Azije ne bosta več uporabljali dolarja kot menjalno sredstvo. Ta odločitev centralnih bank je gotovo velik udarec za ZDA in ameriški dolar.

S to odločitvijo ne gre samo za zmanjšanje stroškov, ki nastanejo ob menjavi valut ampak gre za odločitev, s katero želijo Kitajci in Japonci zmanjšati odvisnost od dolarja. Poleg tega je Kitajska največji trgovski partner Japonske. Z ukrepom želijo trgovanje in medsebojne investicije še bolj utrditi. Oblasti med drugim dodajajo, da bodo s tem »zmanjšali rizike finančnih inštitucij,« ki jih prinaša dolar.

Svet se začenja zavedati, da so ZDA in dolar zelo ranjeni. Z gotovostjo lahko sklepamo, da je to prva v nizu podobnih odločitev. Že pred meseci so iz Irana in Indije sporočili, da ne bodo več trgovali z dolarji ampak z lastnimi valutami. Ko je začela o tem na glas razmišljati Libija, se je v državno vojno vmešal Nato. Bo tudi morebitni vojaški napad na Iran imel v ozadju podobna vodila? Na svetovnem spletu smo že lahko brali, da tudi Rusija in Kitajska ne bosta več trgovali z dolarji.

Le kakšne posledice bo s tem utrpel dolar? ZDA so svojo valuto po drugi svetovni vojni razširile po vsem svetu. Postala je svetovna valuta, ki jo sprejmejo praktično v vsaki državi. Pa vendar lahko tisti, ki nas je pot kdaj zanesla v druge predele sveta opazimo, da so marsikje evri postali že celo bolj cenjeni kot dolarji.

Kocka je torej padla. Z zmanjšanjem povpraševanja po dolarjih bo na trgih ostalo veliko denarja, po katerem ne bo povpraševanja. Dodatno razvrednotenje valute, ki je praktično izgubila že skoraj vso svojo realno vrednost (glej sliko), je gotovo neizogibno. Za naslednji mesec ZDA že napovedujejo novo »tiskanje« denarja s katerim bodo lahko pokrpali nove/stare bilančne luknje. Podobni ukrepi so neizogibni tudi v EU (še zlasti če poslušamo težnje novega francoskega predsednika, ki mu ni v interesu varčevati).

Kakšne posledice lahko pričakujemo mi? Gotovo so podražitve neizogibne. Padec vrednosti dolarja bo imelo vpliv na ves finančni sistem. Papirnati denar je že tako vse manj vreden, takšni ukrepi bodo gotovo to špiralo še dodatno pospešili. Zato je nujno, da svoje prihranke v »papirnatih naložbah« primerno zaščitimo.