Slovenci zaupajo bankam

Večina Slovencev verjame, da so sredstva v banki varna. Testi so namreč pokazali, da kar 71 % Slovencev ne razmišlja o dvigu denarja iz bank. Podatki Banke Slovenije (BS) kažejo, da imamo Slovenci okoli 41 milijard prihrankov, od tega samo na bankah med 15 in 16 milijardami. V zadnjih letih je tudi opaziti porast prihrankov v bankah.

Finančni minister Šušteršič pravi, da so v naši največji banki opravili najkompleksnejši test v zgodovini Slovenije. NLB ponovno (in zaenkrat) potrebuje 450 milijonov € pomoči do letošnjega septembra. V isti sapi pa dodaja, da naše banke ne bodo potrebovale mednarodne pomoči, želijo pridobiti zasebne vlagatelje. Nam bo uspelo?

Medtem pa je svetovni bančni sistem globoko v krizi. Bonitetna hiša Moody's, ki ocenjuje kvaliteto bank, je znižal bonitetno oceno za eno največjih evropskih bank - Deutsche bank. Napovedujejo znižanje ocene tudi švicarskim bankam. Španija je zaprosila za mednarodno pomoč 100 milijard evrov, a test je pokazal, da zaenkrat potrebujejo najmanj 270 milijard evrov.

V veliko evropskih državah je opaziti povišane izstope varčevalcev iz bank (bankrun): Grčija, Španija, Italija, Irska, ... V Nemčiji so pripravili koncept, da bi v primeru »bankruna« bilo za vsakega Nemca na razpolago 2.000 evrov (vsak Slovenec ima v povprečju na banki okoli 7.500 evrov). V Franciji je potrebno dvig predčasno napovedati, podobno tudi pri nas. Bank of Italy je za en mesec dovolila t.i. »bankholidays« za eno od spletnih bank »ne da bi o tem obvestila varčevalce,« lahko beremo v novički na spletu. Kupca za svoje banke iščejo tudi Avstrijci (Volksbank so denimo že kupili Rusi).

Izpadli predsedniši kandidat v ZDA, Ron Paul, je izjavil, da so papirnate državne valute katastrofa, predlaga ukinitev FEDa (mednarodnega denarnega sklada). Nekdanji šef FEDa – Alan Greenspan je celo izjavil, da je »evro napačna poteza«. Gre torej za pritisk anglo-ameriškega sveta proti Evropi.

Sprašujem se, če bomo ponovno zamudili vlak, kot smo ga v letih 2007/08 s prodajo delnic? Država sicer jamči za vloge na bankah. A kako lahko država, ki ima prihodkov iz davkov okoli 7 milijard evrov jamči za vloge na bankah v vrednosti prek 15 milijard? Preprosto: zapisano na papirju. Narod pa mirno spi.

Spoštovani ekonomisti pričakujejo »največjo bančno krizo vseh časov«. Nihče ne ve, kaj se bo v resnici zgodilo. Konca sveta gotovo ne bo. Svet je skozi podobne krize že šel. A vedno so težo bremen nosili navadni smrtniki. Tudi tokrat ne bo moglo biti drugače. Krizo pa bo najbolj občutil najštevilčnejši in delaven srednji razred. Po mojem prepričanju Slovenci še zdaleč nismo zadostno razpršili svojega premoženja. V povprečju imamo okoli 40 % premoženja na bankah. Za krizne čase je to absolutno prevelika številka. Ste vi že ustrezno razpršili svoje premoženje?