Ciper - vrh ledene gore

Otok na obrobju Evrope je veljal za davčno oazo. To seveda ne pomeni, da tam davkov ni bilo, bili so pač med najnižjimi v Evropi in zakonodaja je dopuščala, da se je denar lahko stekal na račune tamkajšnjih bank. Premožnejši ljudje so pač izkoristili tisto, kar jim je bilo omogočeno … do nedavnega, ko se je slika nekoliko spremenila.

Dejansko čez noč je EU spremenila pogoje poslovanja ciperskih bank in prilagodila zakonodajo. Prva reakcija ljudi je bila, da so izpraznili bankomate, banke so na delovni dan ostale zaprte. Neue Zürcher Zeitung poročajo: Sicher ist, dass zum Schluss auch der Sparer die Zeche zahlt, v prevodu, gotovo je, da bodo na koncu dolgove poravnali varčevalci. Možni so trije načini. Prvi je razvrednotenje z dvigom inflacije, drugi prestrukturiranje ali slaba banka in tretji dvig davkov, kot se je zgodilo na Cipru. Prvotni predlog prve dame Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Lagardove in Schäubleja, nemškega finančenga ministra, je bil celo 40% od zneska na banki. Je to še varnost na banki, o kateri tako radi govorimo tudi v Sloveniji?

Šef Saxo banke, Lars Seier Christensen je mnenja, da je Ciper zgolj začetek. Vprašanje, ki si ga moramo postaviti varčevalci je: katera država bo na vrsti naslednja? Po nekaterih ugibanjih bi to lahko bil Luksemburg, ki je poleg Londona največji evropski finančni center. Samo ugibamo lahko, če in kdaj bodo ukrepi EU začeli veljati tudi za Slovenijo. ECB (Evropska centralna banka) že pripravlja kontrolo transakcij bančnih sredstev. To pomeni, da ne bo več možno denarja nakazati kamor koli. Na Cipru tako že velja omejitev dviga denarja na bankah.

Nigel Farage, Anglež in evropski poslanec svari: »Dvignite denar iz bank, dokler ga še lahko!« Tisti, ki se bodo za ta korak le odločili je potrebno poudariti, da nismo ničesar rešili, če smo denar prestavili v bančni sef ali doma »pod blazino,« kot radi rečemo. Denar bo s tem še vedno podvržen inflaciji. Prihranke je potrebno nujno in čim prej zaščititi pred razvrednotenjem. Ker naš denar postaja vedno manj vreden, kot vse valute do sedaj. Denar moramo preprosto preoblikovati v takšno obliko, ki mi je ne morejo odvzeti, na tak ali drugačen način.

Na Kitajskem povpraševanje po zlatu višje za 20%

Po Kitajskem koledarju so z njihovim novim letom v začetku februarja vstopili v leto kače. Zaradi praznikov je bilo opaziti tudi močan upad prodaje zlata v tej hitro rastoči državi. Vendar se je po praznikih slika obrnila. Za Kitajca je novo leto vedno močan razlog za nakup zlata. Ker pa je sedaj cena na umetno nizki vrednosti, pa kupci še z večjim veseljem kupujejo. Zlatarji in prodajalne plemenitih kovin na Kitajskem beležijo zelo uspešne prodajne rezultate.

K nakupom vzpodbuja tudi inflacija, saj Kitajska ni nobena izjema pred razvrednotenjem denarja. V februarju je zadela 10-mesečni vrh. Najbolj so se povišale cene hrane – za okoli 6%. Zanimivo je dejstvo, da komunistična oblast na kitajskem ljudi prek državnih medijev osvešča, da naj kupijo zlato in srebro za zaščito pred vse manj vrednim denarjem – predvsem dolarjem.

Glavno sporočilo največjih gospodarstev sveta G20, da valutne vojne ne obstajajo. To je drzno potrdila tudi prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Christine Lagarde: »ne verjamem v valutne vojne«. Pa vendar dejstva govorijo drugače. Japonska centralna banka je devalvirala japonski jen za 30%. Beri: jen je izgubil 30 % svoje vrednosti v primerjavi z drugimi valutami. V istem času pa je zlato pridobilo približno enako vrednost. V evrih je seveda cena zlata že dobro leto praktično na enakem nivoju – nekaj nihanj v obe smeri. V jenih je zlato 2012 in v letošnjem letu tudi največ pridobilo (glej priloženo tabelo).

Zakaj želijo države razvrednotiti svoje valute? Najprej je tu svetovna trgovina – s cenejšo valuto je tudi trgovanje cenejše. Tipičen primer je Švica. Švicarski frank je premočan in trgovina z Združenimi državami Amerike se je praktično ustavila. Dolar je praktično izgubil že dobrih 80% svoje prvotne vrednosti. Glavni razlog za »zbijanje« vrednosti denarju pa je razvrednotenje dolga, ki postaja nevzdržen. Japonci so v tem svetovni prvaki, saj dolgujejo krepkih 250% svojega BPDja. ZDA in EU smo presegli 100% in danes v povprečju dolgujemo več, kot zaslužimo. V EU so nosilci glavnih dolgov Italija, Španija, Grčija, Belgija, … in če je dolg Grka še obvladljiv, so španski in italijanski dolgovi praktično neobvladljivi. Razvrednotenje je torej več kot očitno! Zaščita našega lastnega premoženja pa nujna!

Nemci so informirani, jim bomo sledili?

Glede na to, da so Nemci kar dobro informirani o višini inflacije in nevarnosti močnega razvrednotenja tudi v prihodnje, se postavlja vprašanje, kako oni poskrbijo za svoje premoženje?

Mogoče začnem pri osebni izkušnji. Jeseni leta 2008 sem se udeležil največjega sejma plemenitih kovin in surovin v Evropi. Dogodek se vsako leto odvija v Eventareni v bavarski prestolnici München. Naj naštejem nekaj vtisov. Dogodek vedno traja 2 dneva, sejmišče se razprostira v dveh nadstropjih, nekaj 100 razstavljavcev, po 3 vzporedna predavanja skozi oba dneva. Na dogodku lahko obiskovalci nabavijo tudi plemenite kovine.

Največje presenečenje je sledilo, ko smo se z nekaj srebrniki v žepu vračali proti parkirišču. Srečevali smo ljudi, ki so ob sebi vlekli kovčke na kolesih in 2 sta ga komaj dvignila v prtljažnik. Verjetno v kovčkih niso bili katalogi iz sejma!?!

To sem prvič doživel leta 2008. Vsako leto se udeležim tega dogodka, ker tam na enem mestu prejmem veliko uporabnih informacij, ki jih uporabljam pri delu s strankami. Lansko jesen pa je bila gneča na sejmišču največja. Ljudje so stali v vrstah, z zelenci v rokah in čakali, da pridejo na vrsto in kupijo želeno plemenito kovino. Poleg nemškega jezika je bilo slišati tudi rusko, poljsko, slovaško, češko in verjetno še kakšen jezik.

Kaj pa govori statistika? Danes imajo Nemci okoli 8% vseh izkopanih zlatih rezerv na svetu. Vsak četrti Nemec, starejši od 18 let, poseduje fizično obliko zlata. 14,5% prihrankov imajo ljudje na bankah. Po podatkih Statističnega urada imamo Slovenci kar 39,2% prihrankov na bankah. Mogoče bi se bilo dobro zgledovati po Nemcih? Bogatejši ljudje, nad 250.000 € premoženja, imajo 18-krat več zlata kot osebe z manj prihodka. Slika bi žal morala biti obrnjena. Vendar imajo bogatejši spet drugačne informacije, kot delavski razred. Na letošnjem seznamu dolarskih milijarderjev revije Forbes je za kar 16 odstotkov več ljudi kot lani. Lahko se čudimo in zgražamo, lahko pa tudi reagiramo in poskrbimo za varnost našega premoženja.