Glede
na to, da so Nemci kar dobro informirani
o višini inflacije in nevarnosti močnega razvrednotenja tudi v prihodnje,
se postavlja vprašanje, kako oni
poskrbijo za svoje premoženje?
Mogoče
začnem pri osebni izkušnji. Jeseni leta 2008 sem se udeležil največjega sejma plemenitih kovin in
surovin v Evropi. Dogodek se vsako leto odvija v Eventareni v bavarski
prestolnici München. Naj naštejem nekaj vtisov. Dogodek vedno traja 2 dneva,
sejmišče se razprostira v dveh nadstropjih, nekaj 100 razstavljavcev, po 3 vzporedna
predavanja skozi oba dneva. Na dogodku lahko obiskovalci nabavijo tudi
plemenite kovine.
Največje
presenečenje je sledilo, ko smo se z nekaj srebrniki v žepu vračali proti
parkirišču. Srečevali smo ljudi, ki so ob sebi vlekli kovčke na kolesih in 2
sta ga komaj dvignila v prtljažnik. Verjetno v kovčkih niso bili katalogi iz
sejma!?!
To
sem prvič doživel leta 2008. Vsako leto se udeležim tega dogodka, ker tam na enem mestu prejmem veliko uporabnih
informacij, ki jih uporabljam pri delu s strankami. Lansko jesen pa je bila
gneča na sejmišču največja. Ljudje so stali v vrstah, z zelenci v rokah in
čakali, da pridejo na vrsto in kupijo
želeno plemenito kovino. Poleg nemškega jezika je bilo slišati tudi rusko,
poljsko, slovaško, češko in verjetno še kakšen jezik.
Kaj
pa govori statistika? Danes imajo Nemci okoli 8% vseh izkopanih zlatih rezerv
na svetu. Vsak četrti Nemec, starejši od 18 let, poseduje fizično obliko zlata.
14,5% prihrankov imajo ljudje na bankah. Po podatkih Statističnega urada imamo
Slovenci kar 39,2% prihrankov na bankah. Mogoče bi se bilo dobro zgledovati po
Nemcih? Bogatejši ljudje, nad
250.000 € premoženja, imajo 18-krat več
zlata kot osebe z manj prihodka. Slika bi žal morala biti obrnjena. Vendar
imajo bogatejši spet drugačne informacije, kot delavski razred. Na letošnjem seznamu
dolarskih milijarderjev revije Forbes je za kar 16 odstotkov več ljudi kot
lani. Lahko se čudimo in zgražamo, lahko pa tudi reagiramo in poskrbimo za varnost
našega premoženja.