Na Kitajskem povpraševanje po zlatu višje za 20%

Po Kitajskem koledarju so z njihovim novim letom v začetku februarja vstopili v leto kače. Zaradi praznikov je bilo opaziti tudi močan upad prodaje zlata v tej hitro rastoči državi. Vendar se je po praznikih slika obrnila. Za Kitajca je novo leto vedno močan razlog za nakup zlata. Ker pa je sedaj cena na umetno nizki vrednosti, pa kupci še z večjim veseljem kupujejo. Zlatarji in prodajalne plemenitih kovin na Kitajskem beležijo zelo uspešne prodajne rezultate.

K nakupom vzpodbuja tudi inflacija, saj Kitajska ni nobena izjema pred razvrednotenjem denarja. V februarju je zadela 10-mesečni vrh. Najbolj so se povišale cene hrane – za okoli 6%. Zanimivo je dejstvo, da komunistična oblast na kitajskem ljudi prek državnih medijev osvešča, da naj kupijo zlato in srebro za zaščito pred vse manj vrednim denarjem – predvsem dolarjem.

Glavno sporočilo največjih gospodarstev sveta G20, da valutne vojne ne obstajajo. To je drzno potrdila tudi prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Christine Lagarde: »ne verjamem v valutne vojne«. Pa vendar dejstva govorijo drugače. Japonska centralna banka je devalvirala japonski jen za 30%. Beri: jen je izgubil 30 % svoje vrednosti v primerjavi z drugimi valutami. V istem času pa je zlato pridobilo približno enako vrednost. V evrih je seveda cena zlata že dobro leto praktično na enakem nivoju – nekaj nihanj v obe smeri. V jenih je zlato 2012 in v letošnjem letu tudi največ pridobilo (glej priloženo tabelo).

Zakaj želijo države razvrednotiti svoje valute? Najprej je tu svetovna trgovina – s cenejšo valuto je tudi trgovanje cenejše. Tipičen primer je Švica. Švicarski frank je premočan in trgovina z Združenimi državami Amerike se je praktično ustavila. Dolar je praktično izgubil že dobrih 80% svoje prvotne vrednosti. Glavni razlog za »zbijanje« vrednosti denarju pa je razvrednotenje dolga, ki postaja nevzdržen. Japonci so v tem svetovni prvaki, saj dolgujejo krepkih 250% svojega BPDja. ZDA in EU smo presegli 100% in danes v povprečju dolgujemo več, kot zaslužimo. V EU so nosilci glavnih dolgov Italija, Španija, Grčija, Belgija, … in če je dolg Grka še obvladljiv, so španski in italijanski dolgovi praktično neobvladljivi. Razvrednotenje je torej več kot očitno! Zaščita našega lastnega premoženja pa nujna!