Nič se ni spremenilo, samo cena zlata

Naslovne besede sem si sposodil od priznanega analitika trga zlata, ker se z njimi zelo strinjam in kot kaže tudi velika večina vlagateljev.

Poglejmo si nekaj izjav, ki jih lahko najdemo v medijih, če jih iščemo z lupo, saj takšne in podobne novice težko zaidejo na naslovnice. Angela Merkel, nemška kanclerka poudarja, da Nemčija ne zmore več reševati težav evropske unije, saj ji zmanjkuje sape. Ob vseh težavah v bančnem sektorju, ki se vlečejo in poglabljajo že leta in leta na nek način svari, da »vsi, ki imajo več kot 100.000 € na bančnih računih niso več varni!« Temu na prikimava tudi komisar Olli Rehn: »če bodo banke imele težave, bodo vzele vlagateljem«. Ne ve se, kako in kako dolgo se bo ta igra še odvijala, dejstvo pa je, da se v tako hudi krizi nismo znašli še nikoli.

Pred vrati je tudi uvedba evropskih obveznic. Dolgovi držav se bodo preprosto tudi v Evropi (kot že dolga leta v ZDA) preprosto prenesle v obveznice in prodale na trg. Razmišlja se celo o prisiljenih obveznicah, ki jih bo od plače moral kupiti vsak državljan. Za to naložbo se bo gotovo zgodila tudi močna propaganda. PIMCO, največji svetovni sklad državnih obveznic, je že pred časom prodal vse bolane obveznice ZDA in EU držav. Njegov direktor je pred kratkim podal zanimivo izjavo. »Bankrun« (množični dvigi iz bank) niso dobri, a če se zgodi, je dobro sodelovati. Takšne množične izstope iz bank smo videli že v več državah: Irska, Ciper, Italija, Grčija, … Začele so se tudi omejitve pri poslovanju z gotovino. V mnogih državah EU ni več možno plačevati z gotovino zneske višje od 1.000 €. Zadnje države s takšnim ukrepom so postale Španija, Italija in Grčija.

Zaupanje in zanesljivost denarnih naložb pada. Priloženi graf prikazuje, kako se je od leta 2008 povečala količina denarja v obtoku s strani Evropske centralne banke (ECB). Trenutno daje ECB celo več denarja v obtok kot FED – Ameriška centralna banka. Danes je bolj kot kdaj koli priporočljivo svoje premoženje razpršiti. Pri tem gotovo ne smemo pozabiti na najstarejši valuti – zlato in srebro. Ti dve naložbi preprosto moramo vključiti v svoj portfelj, če želimo ohraniti realno vrednost svojega premoženja.

Ponoven padec cen – naložbena priložnost ali konec trenda rasti?

Zgodila se je največja negativna korekcija cen plemenitih kovin po letu 2008. Takrat je recimo srebro v slabem letu padlo za okoli 70%, zlato za dobrih 20% - podobno tudi v 2009. Nihanja cen niso torej v dobi rasti nič novega ali nenavadnega. O tem sem že večkrat pisal tudi na blogu. Po mnenju mnogih so v fazi varčevanja takšne korekcije zelo zelo dobrodošle. S tem se gotovo strinjam. Varčevalci namreč prejmemo vedno znova priložnosti, da svojo naložbo še ceneje dokupimo. Še zlasti je volatilnost zanimiva za redne mesečne ali občasne vlagatelje. Seveda pa ob tem mnoge tudi stisne in nevarnost je, da ob tem prevlada strah nad razumom.

Kaj se je zgodilo tokrat?

Pravzaprav je ob zgornjem razmišljanju vseeno, kje tiči razlog za tokratni padec. Pa vseeno poglejmo nekaj dejstev:

• O glavnem razlogu sem pred kakšnim mesecem pisno obvestil vse svoje stranke. To je manipulacija s strani centralnih bank. Goldman Sachs je recimo pred dnevi izdal priročnik s katerim nagovarja k shortanju pozicij na zlato. Ob koncu preteklega tedna je bilo recimo v nekaj minutah prodanih 500 ton papirnatega zlata. Namen je jasen: zbiti ceno in odvrniti potencialne vlagatelje.
• Istočasno so prek medijev (tudi solastniških) v svet poslali napovedi o začetku padajočega trenda zlata (o tem je poročal tudi naš dnevni finančni časopis Finance, »Zlata doba se končuje«, 12.4.2013).
• Med aktualne razloge za padec cen plemenitih kovin se prišteva tudi napoved, da bo Ciper moral prodati svoje zlate zaloge. Ta razlog se zdi iz trte izvit. Najprej zaradi izredno majhne količine zlata, ki jo Ciper ima v lasti: 13,9 ton po podatkih World Gold Councila v vrednosti okoli pol milijarde evrov. Samo stroški reševanja Cipra po zadnjih podatkih znašajo 23 milijard evrov ali 46-krat več. Pred nekaj meseci se je tudi za Grčijo govorilo, da bo morala prodati svoje zaloge v višini dobrih 110 ton. Zgodilo se ni nič presenetljivega.

Za nas bi moralo biti zanimivo, kako na te igre propadajočih zahodnih bank reagirajo vzhodni trgi, ki so daleč od finančne krize, kot jo poznamo pri nas. Preprosto – azijske banke vsako korekcijo izkoristijo za nove nakupe. Samo v petek so nabavili 90 ton fizičnega zlata po poročanju spletnega portala kingworldnews.

Naj za konec spomnim. Tudi zahodne centralne banke zadnjih nekaj let z naraščajočim trendom kupujejo fizično zlato v novih rekordnih vrednostih. Uradni razlog se glasi, da želijo zaščititi nacionalne interese pred razvrednotenjem. Gospodarstvo si namreč še zdaleč ni opomoglo. Kaj je torej pravi razlog teh kratkoročnih korekcij cen? Je to želja po hitrem zaslužku manipulativnih bank? Ali je morda v ljudi naseliti strah pred negotovo plemenito naložbo, ki bi nam navadnim smrtnikom pomagala rešiti premoženje pred inflacijo? Morda želijo zbiti ceno in kupiti poceni? Glavno vprašanje pa je: kako bomo reagirali mi in ali se bomo te korekcije razveselili ter dokupili kovine po 25% diskontirani ceni?

Američani iščejo alternative dolarju

Več kot ena petina zveznih držav v ZDA išče zakonske možnosti, ki bi omogočile, da bi zlato in srebro ponovno lahko uporabili kot plačilno sredstvo. Kljub temu, da je dolar po obeh svetovnih vojnah postal vodilna svetovna valuta in se še danes večina svetovne trgovine odvija v dolarjih, je bil krit z zlatom. Ta zlati standard je dokončno odpravil 37. predsednik ZDA (1969-1974) Richard Nixon, da je v glavnem lahko financiral Vietnamske vojne.

Ustava ZDA izrecno prepoveduje, da države izdajajo papirnati denar. Vendar lahko zvezne države ustvarijo zlate in srebrne kovance. Ta »luknja« v sistemu je privedla do razmišljanj, da bi plemenite kovine znotraj posameznih držav uporabili tudi kot uradno plačilno sredstvo.

Prvi je bil Utah, ki je sprejel zakon, da se zlato in srebro uporabljata kot zakonito plačilno sredstvo že v marcu 2011. Zakon se sicer še ne uporablja in plemeniti kovini še nista uradno v veljavi. Kljub temu so podobne korake naredile tudi druge zvezne države: Arizona, Kansas, Južna Karolina, Missouri, Montana, Kolorado, Idah, Indiana, New Hampshire, Georgija, Washington, Minnesota, Tennessee in Virginia.

V ZDA so vedno glasnejše tudi pobude, da bi ponovno uvedli zlati standard. FED namreč s svojimi ukrepi sproščanja velikih količin denarja v obtok (QE) in ustvarjanja umetnih stanj, predvsem v velikih državnih bankah (Goldman Saks, JP Morgan, …), ustvarja na dolgi rok precej majavo podobo dolarja. Dolg ZDA je namreč že davno presegel prihodke in znaša okoli 17.000 milijard dolarjev.

Razmišljanja in iskanja alternativnih plačilnih sredstev jasno kaže, da niti Američani sami več ne zaupajo lastni valuti. Bojijo se inflacije in razvrednotenja valute. Zadnji državi (v vrsti drugih), ki sta v tem tednu opustili dolar kot medsebojno menjalno sredstvo, sta Avstralija in Kitajska. Odslej bosta poslovali v lasnih valutah in kdo ve, gotovo tudi v surovinah, ki jih imata obe dovolj.

Vprašanje, ki si ga moramo postavljati je, kako močan je evro in kakšne posledice ima šibak dolar na evrsko valuto? Dolar je namreč prek obveznic že dolgo zapakiran v večini največjih evropskih bank. Tudi za naše prihranke bomo morali iskati primerno kritje in zaščito. Hvala Bogu, to že dolgo vemo …