Več kot ena petina zveznih držav v
ZDA išče zakonske možnosti, ki bi omogočile, da bi zlato in srebro ponovno lahko uporabili kot plačilno sredstvo.
Kljub temu, da je dolar po obeh svetovnih vojnah postal vodilna svetovna valuta
in se še danes večina svetovne trgovine odvija v dolarjih, je bil krit z
zlatom. Ta zlati standard je
dokončno odpravil 37. predsednik ZDA (1969-1974) Richard Nixon, da je v glavnem
lahko financiral Vietnamske vojne.
Ustava ZDA izrecno prepoveduje, da
države izdajajo papirnati denar. Vendar lahko zvezne države ustvarijo zlate in
srebrne kovance. Ta »luknja« v sistemu je privedla do razmišljanj, da bi
plemenite kovine znotraj posameznih držav uporabili tudi kot uradno plačilno
sredstvo.
Prvi je bil Utah, ki je sprejel
zakon, da se zlato in srebro uporabljata kot zakonito plačilno sredstvo že v
marcu 2011. Zakon se sicer še ne uporablja in plemeniti kovini še nista uradno
v veljavi. Kljub temu so podobne korake naredile tudi druge zvezne države:
Arizona, Kansas, Južna Karolina, Missouri, Montana, Kolorado, Idah, Indiana,
New Hampshire, Georgija, Washington, Minnesota, Tennessee in Virginia.
V ZDA so vedno glasnejše tudi
pobude, da bi ponovno uvedli zlati
standard. FED namreč s svojimi ukrepi sproščanja velikih količin denarja v
obtok (QE) in ustvarjanja umetnih stanj, predvsem v velikih državnih bankah (Goldman
Saks, JP Morgan, …), ustvarja na dolgi rok precej majavo podobo dolarja. Dolg ZDA je namreč že davno presegel
prihodke in znaša okoli 17.000 milijard dolarjev.
Razmišljanja in iskanja
alternativnih plačilnih sredstev jasno kaže, da niti Američani sami več ne
zaupajo lastni valuti. Bojijo se inflacije
in razvrednotenja valute. Zadnji državi (v vrsti drugih), ki sta v tem
tednu opustili dolar kot medsebojno menjalno sredstvo, sta Avstralija in
Kitajska. Odslej bosta poslovali v lasnih valutah in kdo ve, gotovo tudi v
surovinah, ki jih imata obe dovolj.
Vprašanje, ki si ga moramo
postavljati je, kako močan je evro in kakšne posledice ima šibak dolar na
evrsko valuto? Dolar je namreč prek obveznic že dolgo zapakiran v večini
največjih evropskih bank. Tudi za naše
prihranke bomo morali iskati primerno kritje in zaščito. Hvala Bogu, to že
dolgo vemo …