Ponoven padec cen – naložbena priložnost ali konec trenda rasti?

Zgodila se je največja negativna korekcija cen plemenitih kovin po letu 2008. Takrat je recimo srebro v slabem letu padlo za okoli 70%, zlato za dobrih 20% - podobno tudi v 2009. Nihanja cen niso torej v dobi rasti nič novega ali nenavadnega. O tem sem že večkrat pisal tudi na blogu. Po mnenju mnogih so v fazi varčevanja takšne korekcije zelo zelo dobrodošle. S tem se gotovo strinjam. Varčevalci namreč prejmemo vedno znova priložnosti, da svojo naložbo še ceneje dokupimo. Še zlasti je volatilnost zanimiva za redne mesečne ali občasne vlagatelje. Seveda pa ob tem mnoge tudi stisne in nevarnost je, da ob tem prevlada strah nad razumom.

Kaj se je zgodilo tokrat?

Pravzaprav je ob zgornjem razmišljanju vseeno, kje tiči razlog za tokratni padec. Pa vseeno poglejmo nekaj dejstev:

• O glavnem razlogu sem pred kakšnim mesecem pisno obvestil vse svoje stranke. To je manipulacija s strani centralnih bank. Goldman Sachs je recimo pred dnevi izdal priročnik s katerim nagovarja k shortanju pozicij na zlato. Ob koncu preteklega tedna je bilo recimo v nekaj minutah prodanih 500 ton papirnatega zlata. Namen je jasen: zbiti ceno in odvrniti potencialne vlagatelje.
• Istočasno so prek medijev (tudi solastniških) v svet poslali napovedi o začetku padajočega trenda zlata (o tem je poročal tudi naš dnevni finančni časopis Finance, »Zlata doba se končuje«, 12.4.2013).
• Med aktualne razloge za padec cen plemenitih kovin se prišteva tudi napoved, da bo Ciper moral prodati svoje zlate zaloge. Ta razlog se zdi iz trte izvit. Najprej zaradi izredno majhne količine zlata, ki jo Ciper ima v lasti: 13,9 ton po podatkih World Gold Councila v vrednosti okoli pol milijarde evrov. Samo stroški reševanja Cipra po zadnjih podatkih znašajo 23 milijard evrov ali 46-krat več. Pred nekaj meseci se je tudi za Grčijo govorilo, da bo morala prodati svoje zaloge v višini dobrih 110 ton. Zgodilo se ni nič presenetljivega.

Za nas bi moralo biti zanimivo, kako na te igre propadajočih zahodnih bank reagirajo vzhodni trgi, ki so daleč od finančne krize, kot jo poznamo pri nas. Preprosto – azijske banke vsako korekcijo izkoristijo za nove nakupe. Samo v petek so nabavili 90 ton fizičnega zlata po poročanju spletnega portala kingworldnews.

Naj za konec spomnim. Tudi zahodne centralne banke zadnjih nekaj let z naraščajočim trendom kupujejo fizično zlato v novih rekordnih vrednostih. Uradni razlog se glasi, da želijo zaščititi nacionalne interese pred razvrednotenjem. Gospodarstvo si namreč še zdaleč ni opomoglo. Kaj je torej pravi razlog teh kratkoročnih korekcij cen? Je to želja po hitrem zaslužku manipulativnih bank? Ali je morda v ljudi naseliti strah pred negotovo plemenito naložbo, ki bi nam navadnim smrtnikom pomagala rešiti premoženje pred inflacijo? Morda želijo zbiti ceno in kupiti poceni? Glavno vprašanje pa je: kako bomo reagirali mi in ali se bomo te korekcije razveselili ter dokupili kovine po 25% diskontirani ceni?