Imamo slab denar kot še nikoli

Reinhard Deutsch v knjigi Zarota srebra opisuje razvoj denarnega sistema skozi zgodovino. Natančno razloži prehod iz stoletnega dvokovinskega standarda na zlati standard in v sodobnem času na papirnati denar brez kritja. Med drugim zapiše, da »tako slabega denarja kot ga imamo zdaj, ni bilo še nikoli«. Do prve svetovne vojne tako pojma inflacije praktično niso poznali. »Seveda so govorili o podražitvah, če je bila letina slaba.«

Sodobni denarni sistem je namreč zastavljen tako, da se lahko države in centralne banke praktično brezmejno zadolžujejo. Kako je to mogoče? Preprosto, če imaš pekarno lahko spečeš poljubno količino kruha. Vprašanje je le, kam s prekomerno količino kruha oz. kako dolgo se bo obdržala takšna negospodarna pekarna. Na isti način imajo danes vlade in centralne banke 'pod oblastjo' monetarni sistem in lahko ustvarjajo poljubno količino nekritega denarja. Vprašanje pa je, do kake mere je to mogoče oz. vzdržno ...

Na to hitro najdemo odgovor pri težavah Grčije, ki je zadolžena za veliko več, kot ustvarijo Grki v celem letu. Grčija se mora vsak mesec na novo zadolžiti samo, da pokrije tekoče stroške. Torej odplačuje dolg z novim dolgom. Vsako podjetje bi se pod takimi pogoji zrušilo. V tem primeru pa temu vsaj zaenkrat ni tako. Grški dolg bomo odplačali vsi prebivalci EU (skoraj 500 milijonov ljudi). V nasprotnem primeru bi namreč izredno trpelo celotno gospodarstvo EU in seveda naša skupna valuta evro ter konkurenčnost z drugimi trgi. Vmesno je seveda vprašanje kaj se bo zgodilo, ko se bo v isti brezizhodni situaciji znašla Španija, Portugalska, Irska, … Slovenija? Zadolžene so namreč praktično vse države.

Kaj ima vse to opraviti z nami navadnimi smrtniki?

Zelo veliko pravzaprav. Z reševanjem takšne ali drugačne krize z novim zadolževanjem, je naš tradicionalni papirnati denar hočemo ali nočemo vedno bolj razvrednoten. To se najbolje odraža na surovinah, ki počasi ponovno pridobivajo na vrednosti. Pa ne zato, ker bi bile dejansko več vredne ampak najbolj zato, ker postaja papirnati denar vedno manj vreden. In če je danes za naslednjih 5-10 let kje naložbena priložnost, je to gotovo na trgu surovin.

Seveda ne moremo doma kopičiti sodčkov nafte ali velikih bal bakra ali pa niti nimamo toliko sredstev, da bi lahko kupili in skladiščili tono jekla. Pa vendar je dostop do naložb v surovine danes enostaven kot še nikoli. Do njih najenostavneje dostopamo preko vzajemnih skladov, kjer lahko že z nekaj evri kupujemo točke izbranih skladov, ki vlagajo v surovinska podjetja po celem svetu. Tistim, ki pa imajo raje večji nadzor nad svojim premoženjem, pa se priporoča nakup plemenitih kovin v fizični obliki. Prav zlato in srebro sta bila dolga stoletja edino plačilno sredstvo po celem svetu in slovita kot ohranjevalca vrednosti, zlasti v kriznih časih. Evropska centralna banka celo priporoča, da vsaj 15 % lastnega premoženja pretopimo v zlato in s tem zaščitimo lastno premoženje pred razvrednotenjem.