V preteklih dneh sem prebral zadnje poročilo World gold councila (http://www.gold.org/) o trenutnem stanju ponudbe in povpraševanja po zlatu v svetu. Nekaj zanimivih izsledkov bi rad delil tudi s svojimi bralci bloga.
V povprečju se je zadnjih 10 let izkopalo 2.484 ton zlata letno, na drugi strani pa se je povpraševanje ustavilo pri 3.554 tonah. Torej imamo v svetu za kar 1.070 ton višje povpraševanje glede na zmožnost rudnikov. Od kod torej pride razlika, ki jo svet potrebuje?
Poročilo izpostavlja 2 vira. Prvi je reciklaža, ki se je od leta 2004 povečala za skoraj 100 %. Tako so v lanskem letu z reciklažo pridobili kar 1.668 ton zlata. Razlog za to je po mojem mnenju višja cena te plemenite kovine na trgu, ki zaradi zapletenih in dragih postopkov reciklaže omogoča bolj rentabilne posle. Bolj zanimiv vir zlata pa se mi zdijo prodaje centralnih bank, ki so v zadnjih letih v povprečju na trg plasirale 380 ton zlata letno. In če so leta 2005 banke odprodale 663 ton, so jih v lanskem letu le še 41 ton. Gre za več kot 90 % upad. Zakaj?
Ne bi ugibal o dejanskih zalogah zlata (ZDA že od leta 1955 niso dovolile revizije svojih zalog). Postavlja se mi drugo vprašanje. Je sploh še v interesu centralnih bank, da prodajajo svoje zlate zaloge, če pa gre ob tem za dragoceno državno premoženje in temelj stabilne valute (ECB predlaga članicam EU, da bi imele vsaj 15 % svojega denarja kritega z zlatom). Potrebno je vedeti, da trgi v razvoju (Kitajska, Indija, Argentina, Brazilija, Rusija, …) že nekaj let postopno pretapljajo svoje devizne rezerve oz. presežke tudi v zlato. Samo Kitajska je v nekaj letih povišala svoje zaloge za praktično 75 % (iz 600 ton konec leta 2007 na 1.054 ton spomladi 2009). S tem želijo utrditi svoje gospodarstvo in ga narediti čim bolj neodvisnega od vedno manj vrednega ameriškega dolarja. Je torej Zahodu v interesu, da brez potrebe prodajajo zlato? Ali želijo s tem preprosto zbijati ceno tako, da zadostijo povpraševanju?