Pravijo, da je zlato precenjeno

Bo kdo rekel, da glede naložb v zlato pišem le pozitivno. Pa si poglejmo nekaj argumentov, ki jih imajo nasprotniki zlata najpogosteje na jeziku.

Pogosto zasledim argumente, da je zlato 30 let prinašalo le izgubo. Drži, a pod zelo prilagojenimi pogoji. Če si zlato kupil na vrhuncu leta 1980 si moral res čakati do leta 2007, ko je zlato spet doseglo nominalno zgodovinsko rekordno vrednost 850 $ za unčo (31,1035 g) zlata. Treba je vedeti, da je takrat cena naraščala iz več razlogov. Najprej je bil 1971 ukinjen t.i. zlati standard, prekinjena je bila vezava zlato-dolar in od takrat so lahko začeli tiskati denar po mili volji (glej prispevek »Imamo slab denar kot še nikoli«) in dolar je začel izgubljati na vrednosti. Poleg tega je tisto obdobje prineslo tudi finančne inštrumente, ko so banke začele prodajati papirnato zlato. Naenkrat se je lahko kupilo več zlata kot ga je trg lahko zagotovil. Cena je porasla za 2.400 %.

Seveda je bila ta cena napihnjena. Zato je kmalu dosegla svojo realno vrednost 260 $ za unčo zlata (pred letom 1971 je bila cena fiksirana na okoli 35 $ in dolar je bil veliko bolj trden kot je danes). Od takrat pa do danes pa je zlato definitivno pridobilo na vrednosti in sicer okoli 480 % oz. 16 % na leto.

Ob povedanem verjetno ni potrebno ugovarjati argumentu proti, ki pravi, da plemenite kovine ne prinašajo obresti. Kaj pri 16 % letni rasti zadnjih 30 let sploh potrebujemo obresti?

Argument, ki pa se pojavlja v zadnjem času pa je, da je zlato v rekordnih vrednostih (v ponedeljek 21. junija je cena v dolarjih dosegla nov rekord 1.262,30 $ zaradi naznanila Kitajske, da bo svojo valuto ločila od vezave na ameriški dolar) in da ni priporočljivo vlagati v takšnem času. Ne prvi pogled je morda to res. Vendar je tudi v tem primeru potrebno situacijo malo bolje preučiti, kot samo dajati slepe napovedi. Poglejmo nekaj logičnih sklepov zakaj vrednost zlata danes še zdaleč ni precenjena:

• Zlato velja za ohranjevalca vrednosti. To pomeni, da se »bori« proti inflaciji. Cena zlata dejansko ne raste ampak pada vrednost papirnatemu denarju.

• Če to upoštevamo, bi morala biti realna vrednost zlata danes okoli 2.300 $ (glej priloženi graf, kjer je prikazana realna vrednost zlata z upoštevano inflacijo).

• Na to opozarja tudi celo bančna skupina Erste, ki pričakuje porast vrednosti od 2.200 do 2.400 $.

• ECB priporoča vsem državam članicam, da imajo vsaj 15 % svojega denarja, ki je v obtoku, kritega z zlatom. Der Spiegel poroča, da so celo banke menjale pozicijo in postale kupec in ne več prodajalec zlata.

• Države v razvoju pospešeno povprašujejo po zlatu. Da bi dosegli svoje cilje, bi potrebovali vsaj 15.000 ton oz. več kot 6 celoletnih proizvodenj.

• Povpraševanje je večje od ponudbe za okoli 40 % (glej naslednji prispevek).

• Glavni razlog: nenadzorovano zadolževanje po celem svetu. Toliko, kot se danes države zadolžujejo se niso še nikoli. Izkušenj, kako se bo trg odzval na to, ni. Eno pa je gotovo: papirnati denar je vse manj vreden (glej »Strategija je prava«).

• Itd.

Gotovo se najde še veliko argumentov proti investicijam v plemenite kovine. Ta naložba vsekakor ni za vsakega. Vse je odvisno od vaših ciljev in opravljene analize. Zato je za vsakega varčevalca priporočljivo, da se mu izdela osebni finančni načrt na podlagi katerega bo točno vedel kaj mu je storiti s prihranki. Vendar tudi v tem primeru so plemenite kovine le za del premoženja. Nikakor ni priporočljivo, da vse kar imamo pretopimo v kovine. Vedno pa lahko pričakujemo kratkoročne korekcije tudi na trgu plemenitih kovin. Dolgoročno pa lahko mirno pričakujemo rast vrednosti tako zlata kot srebra.