Minuli konec tedna so se v Torontu (Kanada) srečala največja gospodarstva sveta (G20) z namenom, da bi ponovno skušali rešiti kar se pač rešiti da. Dosedanji poizkusi so gospodarsko krizo le bolj ali manj uspešno zajezili, jez pa vedno znova prestopa na drugem mestu. Očitno vprašanje, ki se postavlja pa je: ali jim bo uspelo, ali bo kriza dokončno prebila jez? V nemškem dnevniku Spiegel smo lahko 28. 6. prebrali: »Evro tiči globoko v krizi, tudi dolar in funt sta načeta – kar bo imelo zastrašujoče posledice za svetovno gospodarstvo. Vlade so brez moči. Prišel je zadnji čas za popolnoma novo svetovno denarno ureditev.« (Warum die Welt eine neue Geldordnung braucht, Henrik Müller)
Šef Evropske centralne banke (ECB), Jean-Claude Trichet, je pretekli teden celo izjavil, da »če ne bi rešili bank (v letih 2008-09 op. avt.), bi vse propadle«. Pazite: propadle bi lahko banke v katere tako zaupamo in v katerih so hranjeni naši prihranki. Toliko o varnosti bank, katero tako radi poudarjamo. Si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi ta stavek izrekel leta 2008, sredi do sedaj najhujšega dela te svetovne krize?!?
Torej, svetovni finančni sistem je pred nujno reformo. S tem seveda ne bo konec sveta, bo pa marsikaj drugače. Krizo bodo rešili, vprašanje je le kakšne bodo posledice. Zato se je treba zavedati, da so vse naše takšne in drugačne oblike denarnih naložb (denar na bankah, pokojninski skladi, obveznice) pred veliko nevarnostjo, da pospešeno izgubijo svojo vrednost.
Naj še enkrat zapišem (Strategija je prava), da je evro letos že veliko izgubil. Odvisno s čim primerjate. Proti dolarju okoli 15 % (slika: dolar je letos proti evru pridobil - isti nivo kot 2006), proti realni vrednosti kot je zlato pa celo okoli 25 %. Zadnji čas je, da se na dolgi rok nehamo zanašati na varnost bančnih in ostalih denarnih naložb.